Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Odločba US z dne 3. 7. 2014 Hramba podatkov o elektronski komunikaciji

3.7.2014, Vir: Ustavno sodišče Republike SlovenijeČas branja: 29 minut

Odločbo št. U-I-65/13 z dne 3. 7. 2014 navajamo v celoti:

»ODLOČBA 

 

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Informacijskega pooblaščenca, na seji 3. julija 2014

 

 

odločilo:

 

1. Členi 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168 in 169 Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12 in 110/13) se razveljavijo. 

 

2. Operaterji iz prvega odstavka 163. člena Zakona o elektronskih komunikacijah morajo nemudoma po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije uničiti vse podatke, ki jih hranijo na podlagi izpodbijanih določb. 

 

 

OBRAZLOŽITEV

 

 

A. 

 

1. Informacijski pooblaščenec vlaga na podlagi šeste alineje 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) zahtevo za oceno ustavnosti 162. do 169. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati 15. 1. 2013. Z izpodbijanimi določbami je Republika Slovenija prenesla v svoj pravni red Direktivo 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES (UL L 105, 13. 4. 2006 – v nadaljevanju Direktiva o hrambi podatkov).[1]

 

2. Predlagatelj je nadzorni organ za nadzor izvajanja določb o obvezni hrambi podatkov v skladu z določbami XIII. poglavja ZEKom-1 (169. člen ZEKom-1). Zatrjuje, da vodi inšpekcijski postopek nad ravnanjem enega od slovenskih mobilnih operaterjev po določbah ZEKom-1. Ker je v tem postopku podvomil o ustavnosti določb, na podlagi katerih je operater shranjeval prometne, lokacijske ter z njimi povezane podatke (v nadaljevanju prometni podatki) uporabnikov na podlagi prvega odstavka 163. člena ZEKom-1, je vložil zahtevo za oceno ustavnosti izpodbijanih določb.

 

3. Temeljni očitek zahteve za oceno ustavnosti izpodbijanih določb je, da je Republika Slovenija na podlagi Direktive o hrambi podatkov naložila operaterjem obvezno hrambo podatkov vseh uporabnikov na zalogo, torej ne glede na to, ali so uporabniki sami dali povod za tak poseg v njihove pravice. Taka hramba podatkov naj bi pomenila nedopustne posege v pravico do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave), v komunikacijsko zasebnost (37. člen Ustave), posledično pa tudi v pravico do svobode gibanja (32. člen Ustave), pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave) in v načelo domnevne nedolžnosti (27. člen Ustave). Predlagatelj meni, da ti posegi ne prestanejo testa sorazmernosti v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo. Poudarja, da prometni podatki uživajo enako varstvo kot vsebina komunikacije in so varovani po 37. členu Ustave. Meni tudi, da posegi v pravice niso sorazmerni, ker empirični podatki ne dokazujejo, da bi bil namen takšne hrambe podatkov lahko dosežen s takim posegom v navedene pravice. Le pomembna višja stopnja raziskanosti hudih kaznivih dejanj naj bi upravičila prevlado javnega interesa nad interesi slehernega posameznika, da uživa zasebnost, se svobodno (nenadzorovano) giblje, komunicira, izraža mnenje ipd. Predlagatelj meni, da ukrep niti ni primeren, ker obstaja vrsta tehničnih obvodov, ki preprečujejo hrambo podatkov. Zavedanje uporabnikov, da je njihova komunikacija nadzorovana, po mnenju predlagatelja vpliva tudi na izvrševanje drugih pravic (predvsem na svobodo izražanja). Posameznik, ki ve, da je nadzorovan, se bo zaradi samocenzure obnašal drugače kot sicer. Predlagatelj meni, da je zaradi hrambe lokacijskih podatkov ureditev še dodatno invazivna, ker posega v svobodo gibanja. Zatrjuje tudi kršitev 3.a člena Ustave, ki jo vidi v tem, da je bila Direktiva o hrambi podatkov nepravilno prenesena v slovenski pravni red, ker dopušča hrambo prometnih podatkov tudi za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, ki jih ni mogoče opredeliti kot hujša kazniva dejanja, in ker dopušča uporabo podatkov za namen zagotavljanja potreb obveščevalne službe in obrambe.

 

4. Državni zbor se v odgovoru na zahtevo sicer strinja, da hramba podatkov iz 164. člena ZEKom-1 občutno posega v zasebnost posameznika, vendar pa ne soglaša s stališčem predlagatelja, da teh podatkov država ne potrebuje. Opozarja, da je hramba podatkov pomembno orodje za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, za obrambo države, nacionalno varnost in ustavno ureditev ter da je največkrat treba podatke pridobiti za nazaj, kar omogoča prav obvezna hramba na zalogo. Državni zbor opozarja na določbe izpodbijane ureditve, ki zmanjšujejo možnost zlorab, in sicer: desetletna hramba podatkov o dostopu do prometnih podatkov, operaterji morajo podatke hraniti in jih varovati kot zaupne v skladu z zakonom o tajnih podatkih, določene so sankcije za kršitev varnostnih pravil in dostop do podatkov je mogoč le na podlagi sodne odredbe.

 

5. Vlada v mnenju opozarja, da predlagatelj, čeprav izrecno izpodbija določbe nacionalnega predpisa, po vsebini zatrjuje neskladje Direktive o hrambi podatkov z navedenimi človekovimi pravicami. Vlada se ne strinja s stališčem, da sama hramba prometnih podatkov ni pomembno orodje za pregon kaznivih dejanj. Sklicuje se na Ocenjevalno poročilo o Direktivi o hrambi podatkov z dne 18. 4. 2011,[2] iz katerega naj bi izhajalo, da imajo shranjeni prometni podatki, kot jih predvideva Direktiva o hrambi podatkov, pomembno vlogo pri preiskovanju kaznivih dejanj. Enak sklep naj bi izhajal tudi iz analize glede uporabe podatkov o prometu elektronskih komunikacij za obdobje 2010–2012, ki jo je pripravila Policija. Iz te analize naj bi izhajalo, da imajo prometni podatki pomembno mesto pri zbiranju dokazov v okviru preiskave kaznivih dejanj, saj kažejo na posamezna dejstva, okoliščine, relacije, dinamike in vzorce, ki pomembno pripomorejo pri zbiranju temeljnih dokazov za neposredno dokazovanje suma storitve kaznivega dejanja (ugotavljanje načrtovanja kaznivih dejanj, ugotavljanje oseb in povezav v kriminalni združbi ipd). Vlada opozarja, da

 
 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input:

Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po tej strani, brez spremembe pri nastavitvah vaših piškotkov, se strinjate z našimi pravili uporabe piškotkov.   V redu   Več o piškotkih