Za ogled dokumenta se morate prijaviti.
Input:

Izračun ocenjene vrednosti javnih naročil

5.4.2017, Vir: Ministrstvo za javno upravoČas branja: 16 minut

Izračun ocenjene vrednosti javnih naročil

Tolmačenje javno-naročniške zakonodaje 430-34/2017/5 navajamo v celoti:

 

»Pri izbiri primernega postopka za oddajo javnega naročila je ključnega pomena določitev ocenjene vrednosti naročila. Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) v prvem odstavku 66. člena določa, da lahko naročnik po izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila začne postopek oddaje javnega naročila.

Postopek javnega naročanja in mesto objave obvestil v zvezi z javnim naročilom mora naročnik izbrati glede na okoliščine javnega naročanja in ocenjeno vrednost naročila, pri čemer mora slednjo izračunati po metodah za izračun ocenjene vrednosti iz 24. člena ZJN-3. Ta člen določa, da mora naročnik izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno s katerokoli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil.

Četrti odstavek 24. člena ZJN-3 nadalje določa, da naročnik metode, ki se uporabi za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, ne sme izbrati z namenom, da se določi takšna ocenjena vrednost, da za oddajo javnega naročila ni treba upoštevati tega zakona. Naročnik prav tako ne sme razdeliti javnega naročila oziroma ga oblikovati v več javnih naročil, da bi se izognil uporabi tega zakona (1*), razen če je razdelitev utemeljena z objektivnimi razlogi. Drobitev javnih naročil je tudi ena od hujših kršitev javnonaročniške zakonodaje, saj nasprotuje načelom Pogodbe o delovanju EU (načeli prostega pretoka blaga in storitev) in je opredeljena kot hujši prekršek po ZJN-3. Upoštevaje določila Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, 60/2011 – ZTP-D in 63/2013) pa lahko drobitev javnih naročil v določenih primerih predstavlja tudi razlog za ničnost pogodbe o izvedbi javnega naročila.

(1*) Navedeno na primer pomeni, da ga ne sme namenoma razdeliti na več t.im. evidenčnih naročil zato, da bi se izognil uporabi zakona, prav tako pa določenega naročila ne sme razdeliti na več naročil male vrednosti ali na več naročil pod pragom za objave v Uradnem listu Evropske unije z namenom, da se izogne objavi obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik pa mora, če predmet javnega naročila to dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, le-to oddati po ločenih sklopih, pri čemer mora zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom (prvi odstavek 73. člena ZJN-3). Naročnik torej, glede na predmet javnega naročila oziroma predlagano izvedbo storitev, gradenj oziroma dobavo blaga, odloči ali bo izvedba javnega naročila po sklopih prispevala k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila ter, če je to primerno, odda javno naročilo po ločenih sklopih ter določi velikost in predmet takšnih sklopov. Pri tem mora naročnik v skladu z devetim odstavkom 24. Člena ZJN-3 v primeru, da se lahko zaradi predlagane izvedbe gradenj ali storitev ali zaradi predlagane pridobitve podobnega blaga javno naročilo odda v ločenih sklopih, pri izračunu ocenjene vrednosti upoštevati skupno

 
 Potrebujete pomoč?
Imate težavo z uporabo portala? Pišite nam.
Vaše sporočilo je bilo uspešno poslano.
Input: