Informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDavP-2O
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 100/2024, z dne 26. 11. 2024, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona davčnem postopku (novela ZDavP-2O), ki je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, to je dne 27. 11. 2024.
V nadaljevanju podajamo informacije o novostih, ki jih prinaša novela.
K 1. členu ZDavP-2O (1. člen ZDavP-2 - vsebina zakona)
V 1. členu, ki določa vsebino ZDavP-2, se navaja, da ta procesni zakon poleg procesnih določb vsebuje tudi materialnopravne določbe, ki so primeroma naštete (način plačila, dan plačila, vrstni red plačila davka in pripadajočih dajatev, obresti, zastaranje).
K 2. členu ZDavP-2O (3. člen ZDavP-2 – pobiranje davka)
V tretji odstavek 3. člena, ki določa uporabo določil ZDavP-2, ki se nanašajo na davek, se doda uporaba teh določil tudi za prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
K 3. členu ZDavP-2O (14. člen ZDavP-2 – zavezujoča informacija)
Po sedaj veljavnem zakonu je rok za izdajo zavezujoče informacije 6 mesecev od vročitve obvestila, s katerim se zavezanca za davek obvestil, da bo izdana zavezujoča informacija. Novela je rok za izdajo zavezujoče informacije skrajšala na 3 mesece od prejema popolne vloge
K 4. členu ZDavP-2O (21. člen ZDavP-2 – razkritje podatkov o plačanih prispevkih)
V skladu z veljavno določbo davčni organ vsaki fizični osebi na njeno zahtevo razkrije podatke o prispevkih za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevkih za zaposlovanje oziroma prispevkih za starševsko varstvo, ki jih je zanj plačal oziroma jih je dolžan plačati njegov delodajalec ali druga oseba. Z dopolnitvijo se zagotavlja pravna podlaga tudi za razkritje podatkov o prispevkih za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
K 5. členu ZDavP-2O (28. člen ZDavP-2 – razkritje podatkov zaradi zavarovanja izpolnitve in plačila davčne obveznosti ter davčne izvršbe)
S spremembo 28. člena ZDavP-2 se zagotavlja pravna podlaga za razkritje podatkov, ki so davčna tajnost, tudi v postopkih zavarovanja izpolnitve in plačila davčne obveznosti na podlagi 111. ZDavP-2 (enako kot velja za razkritje podatkov v postopkih davčne izvršbe).
Določajo se tudi podatki, ki se lahko razkrijejo, in sicer podatki iz sklepa za zavarovanje oziroma sklepa o davčni izvršbi, ki so potrebni za izvajanje zavarovanja izpolnitve in plačila davčne obveznosti oziroma davčne izvršbe.
K 6. členu ZDavP-2O (58. člen ZDavP-2 – plačnik davka)
Z dodano 1.a točko 58. člena ZDavP-2 se kot plačnik davka opredeli tudi delodajalec prejemnika dohodka iz zaposlitve po zakonu, ki ureja delovna razmerja, tudi v primeru, če delodajalca dohodek iz
zaposlitve ne bremeni, in sicer pod pogojem, da oseba, ki jo dohodek bremeni, ni plačnik davka in se v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ali zakonom o obdavčenju davek od dohodka izračunava z davčnim odtegljajem. Izrecno se določa, da se za delodajalca po tej točki pod enakimi pogoji šteje tudi nerezident Republike Slovenije, ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji ali ima v skladu s predpisi, ki urejajo ustanovitev in poslovanje v Republiki Sloveniji, podružnico v Republiki Sloveniji. Navedena točka se za določitev plačnika ne uporabi, kadar je oseba, ki jo dohodek bremeni, plačnik davka v skladu s 1. točko prvega odstavka 58. člena ZDavP-2.
Predlagana določba v splošnem pomeni administrativno poenostavitev tako za delodajalca in davčnega zavezanca kot tudi za davčni organ. Davčnemu zavezancu ne bo treba več napovedovati teh dohodkov pri davčnem organu. Njegov delodajalec pa bo tako dohodnino kot tudi prispevke za socialno varnost obračunal v obračunu davčnega odtegljaja in kot zavezanec za prispevke davčnemu organu ne bo več ločeno predlagal obračuna prispevkov za socialno varnost. Davčni organ tako dohodnine in prispevkov od istega dohodka ne bo pobiral po dveh različnih, ločenih postopkih. Z uvedbo predlagane rešitve se bo torej dosegla administrativna poenostavitev v zvezi z obračunavanjem dohodnine in prispevkov za socialno varnost od dohodkov v zvezi z delovnim razmerjem, ki jih zaposleni prejemajo od tujih, z delodajalcem povezanih podjetij, ali od podjetij v tujini, h katerim so bili zaposleni napoteni na delo s strani svojega formalnega delodajalca v Sloveniji.
K 7. členu ZDavP-2O (61. člen ZDavP-2 – davčna napoved)
Dosedanji tretji odstavek 61. člena ZDavP-2 ureja obveznost davčnega organa, da javno pozove davčne zavezance k vložitvi davčne napovedi. Davčni organ mora poziv k vložitvi napovedi objaviti najpozneje 60 dni pred iztekom roka za vložitev davčne napovedi. Z novo določbo se skrajša rok za javno objavo na 30 dni pred iztekom roka za vložitev davčne napovedi, saj prezgodnje obveščanje ne doseže namena in je zato neučinkovito, poleg tega pa zapade v čas, ko obveščanje pri davčnih zavezancih povzroči zmedo (npr. med obveščanjem o ugovorih).
K 8. členu ZDavP-2O (64. člen ZDavP-2 – popravljanje davčne napovedi)
Nova določba ureja primere, ko je davčni organ na podlagi napovedi že odpremil odločbo, ki pa še ni vročena, v tem času pa zavezanec vloži popravek davčne napovedi. V tem primeru davčni organ izda odločbo, s katero nadomesti prvotno odločbo o odmeri davka. Če zavezanec v tem primeru vloži pritožbo zoper prvo odločbo, se ta zavrže, ker je veljavna druga odločba.
K 9. členu ZDavP-2O (70. člen ZDavP-2 – stvarna pristojnost)
Tretji odstavek 70. člena določa, da je stvarna pristojnost tujih davčnih organov določena z mednarodno pogodbo, ki jo je Republika Slovenija uveljavila z zakonom. Mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno, zato ta določba ni potrebna in se črta.
K 10. členu ZDavP-2O (novi 74.a člen ZDavP-2 – pravne posledice ugotovljenih navideznih poslov oziroma ugotovljenega izogibanja ali zlorabe predpisov)
Novi 74.a člen določa pravne posledice v davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotovljenih navideznih poslov oziroma ugotovljenega izogibanja ali zlorabe predpisov po 74. členu ZDavP-2. Ta določa, da se v primeru izogibanja ali zlorabe drugih predpisov šteje, da je nastala davčna obveznost, kot bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov. Doslej je bila v teh primerih naložena davčna obveznost le zavezancu za davek, zoper katerega se je vodil postopek davčnega inšpekcijskega nadzora. Kolikor je v tem primeru šlo za plačnika davka, ker je nedovoljeno davčno korist prejela fizična oseba, se je davčna obveznost naložila le plačniku davka, ne pa tudi tej fizični osebi.
Z novo ureditvijo za davčno obveznost ugotovljeno v zgornjih postopkih, poleg plačnika davka, odgovarja tudi oseba, ki je prejela neupravičeno davčno korist s sklenitvijo navideznega pravnega posla oziroma zaradi nedovoljenega davčnega izogibanja ali zlorabe predpisa. Njuna odgovornost je solidarna, kar pomeni, da se terja tako od plačnika davka, kot tudi od prejemnika koristi.
Za neupravičeno korist se šteje davčna korist, torej davčni prihranek, ki je bil dosežen zaradi sklenitve navideznega pravnega posla oziroma ki je bil pridobljen kot posledica nedovoljenega davčnega izogibanja oziroma zlorabe predpisa. Korist bo…
